To je bila roža, ki je vzrastla na skalnem, samotnem robu, roža poezije ‒ katera pa je pogrešala skrbnega vrtnarja, ki bi jo bil presadil venkaj v široki, daljni svet. Leta so potekla, iz fanta postal je mož; navaden kmetski gospodar, ki dela od do mraka, ki se muči z žuljavo roko, da prisluži sebi in svojim živež. To je megla, ki pokriva s svojim morilnim plaščem divno rožo.