S svojim praktičnim realizmom si je pomagal kvišku in sedaj je bil samostojen »paša« v lepem kraju lepe naše domovine. Oženil se je bil; pravijo sicer, da so v nekih uradniških krogih ženitve to, kar je dobra gnojnica sadnim drevesom; prej hirajo in hirajo ‒ drevesa namreč ‒ ko jim pa skrbni gospodar prilije ‒ potem rasejo in rasejo, cvet in sad in gledajo ponosno na one majhne revčke, katerim manjka take ‒ gnojnice. Pa mi ne vemo tega in tudi o našem junaku hočemo le konstatirati, da si je bil ‒ prilil.