»Pojdi, pojdi,, saj ljubi tudi ta hčerka tega moža in ‒ ti ne poznaš papana. Pa ne govoriva o tem, saj je sedanjost tako lepa; kdo bo mislil na hudo uro, dokler sonce sije,« ‒ rekla je, pa iz glasa in obraza se ji je bralo, da ji vprašanje ni bilo čisto po volji. Odšla sta medtem počasi po stezi, tako da Gernau zadnjih besed več čul ni.