Tako je meditiral Gernau v prvem trenutku. Potem pa ni mislil več ‒ čepel je tiho za debelim hrastom in tudi poslušal ni, nego gledal v z mahom obraščeno deblo pred seboj. in sta brez vsake slutnje, da imata kakega opazovalca za seboj, ravnala tako, kakor ravnajo zaljubljeni ljudje v takih slučajih.