Na potu domov je bila družba nekako tiha. Gernau, ki je vozil zopet grofico, ni bil tako dobre volje kakor v jutru; a v drugem vozu so tudi mnogo molčali. Ko so izstopili na Žerinjah, poslovila sta se prijatelja in je grofici na tihem šepetnil: »Ako ne pridem, pišem ‒ jutri!«