Za razvalino se je pričelo gosto borovje, ki se je raztezalo po griču naprej v majhno dolinico, katera je rezala od drugega hribovja onkraj razvala. Po stezi, ki je menda služila samo pastirjem in pa včasi kakemu, ki je tu morda tihotapil, sta in grofica šla drug za drugim, saj steza je bila za hojo vštric preozka. »Ali ne čutite, da nareja pogled na takov gost borov les nekov čuden, skoro otožen vtis,« povpraša med pogovorom, v katerem sta se menila zlasti o takih stvareh, ki jih je kazala okolica.