In to izpregovorivši, pobere svoj bič in odide. »Ne kraljici!« dejal je zamišljeno, ko je zaprl baron vrata za seboj; počasi stopi zopet k oknu, kjer se je prej z onim mudil, in tam postoji nekoliko, gledajoč v smreke, ki so nasproti rasle in segale s svojimi vejami proti gradu. »Zaljubljen si ‒ zaljubljen ‒ prijatelj,« je dejal polglasno zase ‒ »in jaz morda ‒ tudi.«