Pa le za trenutek. Potem gre počasi za prijateljem, ki je na videz zamišljen bobnal po oknu, in smehljajoč se položil roko na njegovo ramo, rekoč mu: »Ti se morda jeziš zaradi mojega opazovanja? Ko bi to čul naš prijatelj, pogledal bi z lista, na katerega morda ravno sedaj seje jutrišnji svoj duševni plod v svoj monitér, pogledal po strani in z velikim prijateljskim zaničevanjem bi ti dejal: butelj!