In taka je, bojim se, tudi z mojim slikarstvom!« Rogulin je govoril to na pol resno, na pol sarkastično. Teta, ki mu je sedela ravno nasproti, poleg baronice, in ki ni bila še besedice izpregovorila, ozrla se je nehote vanj in v njenih starih, sivih očeh igral je nekov nenavaden izraz.