»Baron Gernau me je že vajen,« pravi, uravnavši svoje delo, »saj sem se mu včeraj predstavila v jako interesantnem položaju ‒ slikarjeve oči pa menda najrajši vidijo kaj nenavadnega.« Teta je molče zrla v svoje pletilo. Nekov nemir se je izraževal na njenem licu, a po sreči je družice njene preveč zanimal novi prihod, zato je nihče ni opazoval.