Onega mirnega, premišljivega temperamenta, kateri je označeval vsako stopinjo in besedo prijateljice grofice, pri mladi njeni sestrični ni bilo duha ni sluha; tu je bilo vse živo, vse kipeče, ali pa zopet popolnoma vse tiho. Baronica je bila po materi svoji v sorodu z Waldenovo družino in sama je bila ‒ sirota. Oče nje ni bil zapustil premoženja, ko je umrl v nevisoki državni službi, in vdova njegova porabila je kmalu, kar ji je ostalo, zase in za zrejo svoje hčerke; umrla je nekaj let po svojem možu in grof Walden je vzel zapuščeno sorodnico v svoje varstvo in zrejal jo v penzionatu.