»Tako lepih, prijetnih dni ne preživim nikjer in nikdar kakor edino tukaj pri vas na gradu poleti. Ko smo v penzionatu na sprehod hodile, že tačas, oh kolikokrat, da, vsakokrat sem se spominjala tega kraja in ‒ tebe ‒ ah,, ti ne veš, kako te imam rada,« in, tako rekoč, teče okrog mize k prijateljici in jo objame. »Ah, baronica, ne ravnajte tako otročje, to ne pristoji takovi mladi dami,« zavrne preživega dekleta zraven sedeča gospica, ne postarna, a vendar po licu svojem že preko mladostnih let.