»Baron Gernau ni neprijeten mož in, ako nam pripelje svojega tovariša ‒ pomisli: umetnik je! ‒ potem nam tu na Žerinjah ne bode manjkalo zabave.« Tako govoreč se obrne naša znanka, grofica, k mlajši dami sebi nasproti sedeči, iz vrta nam tudi že znani, ki se je zamišljeno igrala z nitko barvane volne, katera je pripadala k pozabljenemu delu.
»Misliš li,, da si želim še druge zabave, nego je že imam?« odgovori nekako živo.