Navadna prikazen pa je ta, da se baš take neenake nature dobro ujemajo v življenju. Ko je Rogulin letos prvič na svoje novo posestvo za dalje časa šel, povabil je prijatelja Gernaua s seboj in ta je, dobivši kratek dopust, rad pridružil se mu. Ogledaval je, kar je imenoval sedaj svoje, z onim prijetnim občutkom, ki ga ima vsak mladi posestnik, kateri prvič more o čem večjem reči: to je moje.