Kosci, končavši svoje delo, bili so na ramena zadeli grablje in kosé ter počasi vračali se domov, glasno vreščaje peli okroglo pesem, ki je odmevala daleč po dolini, govoreča o »mojem dekletu«. Stari krčmar Zabrdnik je bil ravno počasi odmolil zadnji očenaš za »eno srečno zadnjo uro« in zopet pipo med zobe potaknil, dober večer želeč svojim trem kmetskim pivcem, ki so sedeli pred njegovo gostilno pri vina, katerega so ob pomanjkanju kakšne mize kar na tleh imeli, ne gledajoč prahu in nesnage pred vežo. »Pravijo, da bomo vojake dobili,« reče krčmar, prižigaje tobak.