V Čez deset minut je bil po potu, katerega mu je pokazala mlada kontesa, dospel na raven, na cesto in našel sedaj tudi, kod se gre na njegovo novo bivališče. Zapalivši si fino cigaro, počel je zdaj tih, zdaj glasan samogovor govoriti, kakor je že pri človeku navada, ki je sam sebi druščina in še počasi, pa tedaj jako živo misli, a ne posebno globoko in temeljito. »Glej, ti si se bil danes grdo blamiral!