Jako se čudim, da pogumni ulanski častnik baron Gernau ne more najti pota iz čarovne zanke, v katero so ga po njegovem mnenju zaplele pogorske nimfe. Še bolj pa se čudim, da ima gospod Gernau tako slab spomin, da celo navadno svetno damo, s katero je bil že mnogokrat, na priliko pri kadrilji vis-à-vis v našem glavnem mestu, zamenjuje naenkrat z divno družabnico Apolovo!« Jezdec, ali baron Gernau, kakor ga je imenovala grofica, je sprva prav osupnjeno poslušal nepričakovani odgovor, koji mu je melodiozno donel na uho; in ko je čul imenovati svoje ime, dospelo je njegovo čudenje do vrhunca.