»Oprostite, gospica,« ‒ dostavi smejoč se potem v navadnem vljudnem glasu, »moje vsiljevanje, pa usmi lite se izgubljene sirote in pokažite mi pravi pot ven iz te začarane hoste. Že dve uri jaham sem ter tja in, kakor se mi dozdeva, se v večnem kolobarju.« Grofica je bila spočetka pogledala originalnega govornika, pa takoj po prvih besedah jezdečevih razveselil se ji je obraz in z nekako radostno resnobo mu odgovarja: »Apolo in ž njim vsa njegova družina ni prijazna in njegovim sinovom ‒ li ne veste tega?