Bil je elegantno oblečen mlad gospod na čilem konju ‒ več nego nenavadna prikazen v tem kraju sploh, a kaj še v tej samoti! Grofica se nekako plašno ozre na svojo jutranjo, od zmočeno in iznerejeno obleko in v drugem trenutku misli še ogniti se v stran. A prepozno je bilo, kajti oni jo je bil že zapazil ter, brzdaje svojega ognjenega konja, približeval se prostoru, kjer je stala sedaj grofica, pol radovedna, pol v zadregi pričakovaje ga.