Tako je prišla grofica kmalu na majhno planoto, preko katere je vodil kolovozni pot. Tu se stoprav ustavi, ogleda se okoli, na licu ji je brati zadovoljnost, da je ta njen najljubši sprehodni kraj še vedno enak. Potem sede kraj pota na kamen, ki je ležal tukaj, lepo od dežja opran, ter Bog ve kdaj sem prišel v mahov in ilovit svet.