Do večera so bili skupaj in, ko se je ločil Razborjan, obljubil je, da pride še mnogokrat. Večkrat se je ozrl nazaj, ko je drdral njegov voz v mraku po radoveljski cesti; bil je tako vesel in srečen. Zvečer pa tega dne, ko sta prišli in njena ljubljenka v svojo sobo, oklenila se je mala baronica, katera res ni bila, kakor je dejal hudobni Gernau, mnogo večja zrasla, zopet stare tete kakor tedaj, ko je točila prve bridke solze spoznanja; in tudi nocoj se je zjokala.