Tu in tam je odtrgala majhen smrekov vršiček brez vse misli, kaj dela, in kadar ji je bilo treba prekoračiti kak kupček preko steze ležečega suhega trnja ali brstja, vzdignila je sicer s prirojeno in prigojeno eleganco, a vendar manj skrbno svojo obleko, nego bi bila to storila, ko bi ne bila sama pod velikim. Debeli mah je tešil glas njenih stopinj in črni kos, ki je pod grmovjem v listju iskal črvov in žužkov, splašil se je stoprav z glasnim vriščem, ko je zašumela dekličina obleka pred njim. Tako je prišla grofica kmalu na majhno planoto, preko katere je vodil kolovozni pot.