Bližajočega nista opazili, niti prej videli njegovega voza na radoveljski cesti. Sedaj stoprav, ko je zahreščala njegova stopinja na pesku pod skrajnim kostanjem, pogledali sta obe kvišku in začudenje, videti čisto tujega gospoda tako naenkrat pred seboj, bralo se je prvi hipec obema na obrazu. Pa le na prvi trenutek; kajti je stal že pri njih in, ko je začul se njegov sonorni glas v veselem pozdravu, spoznali sta ga obe in radostni vzklik, s katerim mu je podala stara grofica obe roki, bil je prišlecu svedok, da je dobrodošel.