XXVIII Dva dni kasneje je korakal po znani, s topolkami obsajeni cesti proti žerinjskem gradu. Svoj voz je bil pustil pri Zabrdniku, kateri ga je ugibaje od strani pogledoval, ker njegovega obraza ni mogel takoj najti v svojem spominu. In sedaj je stopal peš navzgor veselega srca, a vendar nemiren.