»Ne vem, morda ostanem dolgo, dolgo!« »Ne verujem vam ‒ dom ima vedno svojo moč.« Šla sta medtem počasi proti vozu; se poslovi še enkrat gorko pri stari dami in malo pozneje je bila sama pod grajsko lipo ter gledala prašni oblačič, ki se je valil po radoveljski cesti.