In sedaj je čul isti glas na novo. In poleg njega se mu je vzbudila v spominu zopet ona lepa podoba, ki mu je že tolikokrat spremljevala misli, ona drobna jokajoča deklica, klečeča poleg njega ‒ ki tudi nima mamice in ki bi jo tako, ah, tako ljubila. Vzdramil se je iz svojih misli in segel kontesi v roko, hvaležno ozrši se v njo.