‚Mrtev je ‒ mrtev in ti si kriv tega,’ vzkliknila sem ‒ čutila nisem nič, nič; samo to strašno zavest, da je on kriv ‒ dvoboj ali ne ‒ pa on je kriv. In ko je stopil pri teh mojih besedah za korak nazaj ‒ bled, pa ponosen in raven, tedaj se nisem menila za to! Zastonj je bilo vse ‒ zastonj!«