Potem je ostala sama, sama ‒ s starim lističem, Selskega oporoko.
XXVI In dva dni pozneje sedela sta zopet skupaj pri mizi pod grajskimi lipami in stare, prijazne oči grofice upirale so se z mehkim izrazom v slikarja. Bil je že na odpotovanju in voz njegov je stal v klancu in čakal ga.