Gostov in pohodnikov ni bilo in, odkar je vzel baron Gernau slovo, oglasil se je le še doktor Rakec enkrat, ko je prišel zdravit pri tepežu potolčenega hlapca, ki se je bil pa medtem že sam ozdravil.
Spomnila se je grofica pač včasi mladega slikarja, ki je ležal bolan na Razboru, in vedela je dobro, da ni bil samo nesrečen slučaj vzrok njegove bolezni; ji je vse razodela. Pa vsa dobrohotna čutila, ki jih je nosila do Rogulina v srcu, prevladal je vendar bridki spomin na nekdanjost in na Selskega.