Hotela je sesti tu, ker se je s tega mesta odpiral krasen razgled v dolino. ‒ A precej začuje za seboj trdo stopanje in majhen, rjav psiček skoči, prijazno z repom migljaje, kvišku ob njenem krilu. Obrnivši se, ugleda pred seboj postarnega moža v visokih škornjih, katerim se je poznalo, da se vode ne boje, oblečenega v obnošeno kratko suknjo iz ruskega platna in pokritega s širokim, rjavim slamnikom, ki je bil prestal že mnogo vetra in dežja.