pa je stopila proti kotu zelene ograje, kjer je stal lep, mlad kostanj in razširjal svoje veje nad majhno klopco, ki je bila vabljivo podstavljena pod njim. Hotela je sesti tu, ker se je s tega mesta odpiral krasen razgled v dolino. ‒ A precej začuje za seboj trdo stopanje in majhen, rjav psiček skoči, prijazno z repom migljaje, kvišku ob njenem krilu.