S tresočo roko položi zvezek na svojo mizo in jame prebirati zarumenele liste. Bili so kratki sestavki, površni zaznamki, ki so se tu vrstili drug za drugim, in pred čitalčevimi očmi se je razvijala počasi živa podoba zginulega bitja, ki je zaupalo pred štiridesetimi leti temu trohnelemu papirju vse svoje veselje, vse muke in boje, katere je moralo pretrpeti. Tu je stala zapisana v suhih, skromnih, včasih ne prav razumljivih besedah minula in pozabljena povest tihe, gorke ljubezni, katere plamen je nekdaj vžgal dve srci in neugasljivo gorel, dasi ga je h koncu dušila sovražna, bridka usoda.