Danes pa je z važnim dovoljenjem doktorja Rakca bolnik prvič vstal. Slab je bil sicer, da ga je moral Gernau podpirati, ali vendar je čutil neko zadovoljnost, ki je vsakemu rekonvalescentu lastna. Bled in molčeč je sedel tako v velikem starinskem stolu pri oknu in užival gorki jesenskega sonca.