in njegov sekundant sta šla od daleč za njima. Na razpotju pod žerinjskim gradom se je poslovil Gernau: »Vi ste bili danes po nesrečnem naključju priča dogodka, o katerem bi ne smel nihče drug nego mi ničesar vedeti, baronica!« rekel je, ji roko podavši. »Jaz vem, da moram molčati,« reče ona kratko in mrzlo ter odide počasi proti gradu.