Gernau ji ponudi roko in potem sta molče odšla po ozki stezici, ki se je vila skozi borovje. in njegov sekundant sta šla od daleč za njima. Na razpotju pod žerinjskim gradom se je poslovil Gernau: »Vi ste bili danes po nesrečnem naključju priča dogodka, o katerem bi ne smel nihče drug nego mi ničesar vedeti, baronica!« rekel je, ji roko podavši.