»Jaz vas prosim, da mi odkrijete svojo skrivnost, ki se, kakor po vsej pravici slutim, ozko strinja z imenom umrlega strica;, vi bodete to storili.« V oskrbnikovih prsih je kipelo in težko je sopel. Pa spomin na novost Mejačevo in preudarek, da bi to le mogoče bilo, prisilil ga je, da je dejal: »Gospod, jaz vam neke skrivnosti nisem razodel, katero razlagati se mi je nepotrebno zdelo, ker bi vam bila mogoče kaj neprijetnih ur prizadejala in ker sem menil, da je že zdavnaj vse pokopano in pozabljeno.