Jako zamišljen je bil stari mož, ko je korakal proti Razboru; govoril je sam s seboj medpotoma in včasi postajal. »To ne bo, to ne more biti dobro,« dejal je večkrat »in ona, kaj pravi ona ‒ ta stara?«
Prišedši na Razbor, zvedel je, da ga čaka gospod v biblioteki.