Rogulin je skoro strmel v nepričakovano prikazen in v prvem trenutku ni umel njenega govora. Potem pa so mu ko blisk šinile v spomin besede Andrejeve, ko mu je dejal: »Ne hodite na Žerinje,« in sam pri sebi jih je mehanično ponovil: »Ne hodi na Žerinje!« Grofica ga je bila že zapustila in odšla nazaj proti lopi.