XVIII Glas, kateri je bil tako skrivnost odkril teti, prihajal je bliže in ž njim drug, bolj tih, le sem ter tja odgovarjajoč ženski glas. in ‒ saj ta dva sta bila ‒ prišla sta že tako blizu, da se je razumela vsaka njuna beseda, pa hodila sta po stranskem potu, ki ni držal mimo lope. »Že dolgo nisem mogel z vami govoriti, grofica, tako brez poslušalca,« dejal je slikar in bilo je nekaj v glasu, kar je izražalo prikrito očitanje.