je sedaj vedela dovolj in, ko bi bila mala baronica opazovala jo, iznenadilo bi jo bilo bledo lice in neka trda, pikra poteza v njenem sicer tako mehkem obrazu. Hotela je vstati in stopiti ven iz lope, pa jo potegne s tihim, tresočim glasom nazaj: »Teta, počakaj, za, ne ven!« Osupnjena se obrne.