Ali ni lepo?« Tako govoreč se je mlada baronica obrnila na vzhodno stran gradiča, kjer je bil na majhnem ravnem prostorišču za lepo obrezano živo mejo grajski vrtič. Pred starim vrtnarjem, ki je bil zopet prijel svojo vodno posodo, stopala je ona sama ter nadaljevala radostno: »Kako sem se že veselila te prve jutranje urice tu doma!