Poznal ju je, da sta dva pridna kmeta in, ko prideta, obeta jima zastonj lesa dati za nova poslopja. »Ni treba, gospod grof,« reče Rogulin pristopivši, »prevzemite, česar bi pri meni zmanjkalo, kajti les sem že jaz obljubil.«
se je s hvaležnim pogledom obrnila h govorniku;, ki je stala s Sorijem na strani, zmenila se ni za to.