Vaški otroci, ki so bili zopet po travniku bliže pristopili, spustili so se v tem trenutku z glasnim jokom in vpitjem v tek proti vasi. »Idiva tja, morda pomagava kaj,« reče Rogulin tovarišu Gernauu ter se poslovi pri družbi; oficirji odhajajo ž njim. »Saj gremo tudi mi,« reče takoj grof Walden, »toda tako hitro ne moremo kakor vi,« pristavi.