»Ogenj ‒ v Radovljah gori,« ‒ vzklikne grofica ter pokaže na gost dim, ki se je vzdigoval za holmom ‒ »moj Bog, pri tej suši in tej vročini!« Vaški otroci, ki so bili zopet po travniku bliže pristopili, spustili so se v tem trenutku z glasnim jokom in vpitjem v tek proti vasi. »Idiva tja, morda pomagava kaj,« reče Rogulin tovarišu Gernauu ter se poslovi pri družbi; oficirji odhajajo ž njim.