Glasen smeh, ki je zadonel po polglasnem poku pištole z bližnjega improviziranega strelišča, opozoril je vso družbo in grof pristopi k damam in kaže krohotaje se na tropo kmetskih otrok, ki se je onstran travnika v divjem diru razkropljevala. »Ha, ha, ali ste videli to divje beganje; tam so se zbirali pod hrastom in zijali, kakor bi videli divje zveri; pa sem se skrivaj pritihotapil do njih in pred njimi ustrelil v zrak ‒ ha, ha, ali ste videli, grofica, to pojad?« Nekaj čudno je bilo res videti tek otrok, ki so se pa konec travnika jeli zopet zbirati.