Vtem pa sta ta dva človeka govorila še o oni uri, ki ju je bila prvikrat speljala skupaj, in dejala sta, kako lepo je bilo tedaj. In vendar je bila ona ura najnesrečnejša življenju obeh, ker sta bila oba preslaba, da se nista ognila drug drugega. Pa ko je pripovedoval slikar o svojih krivih potih, na katera je bil zašel zadnja leta, in o svojih lahkomiselnostih, poslušala ga je ta žena tako verno, tako zaupno, tako polna ljubezni, kakor da bi ji zatrjeval le svojo vdanost in zvestobo; in naslonila se je zopet k njemu.