Mimo staroslavnih palač po obljudenih ulicah drdral je voz in pozneje med krasnimi vrtovi, s katerih je nosila lahka sapa težko vonjavo ven na prašno cesto. Mlada žena je dihala v sé to težko vonjavo, a gledala ni v stran; videla ni niti temnega zidovja niti svetlega, z brezbrojnim cvetjem okrašenega zelenja; le ta omamljajoči duh legel ji je na prsi.
»Casa Carminati,« dejal je voznik ter obstal pred veliko hišo, prostorni podobno.