Hlastno je izpila, sedaj pl. Bergova ‒ kajti ona je bila ‒ kozarec in potem velela slugi prinesti razstavni zapisnik. S tresočo roko prebirala je liste in, glej, tu je stala številka: 235, številka one slike, in poleg nje ime slikarjevo: Francesco Kosan. »Oh, kako dobro sem vedela,« šepnila je sama pri sebi, »to je moja podoba, ista, katero je tedaj doma slikal!« Vrnila je slugi knjigo in stisnila mu cekin v roke.