Kako tudi, ko se še z ljubico svojo razgovarjal ni o tem, kaj bode ž njima! Shajala sta se v gradu sleherni dan; govorila sta, ako so bili drugi navzočni, tako ko dobra znanca, in če se jima je ponudila sedaj redka prilika, biti za trenutek samima, bil je gorak poljub vse, kar sta si želela in kar sta si delila. Kvečjemu da je mogel slikar šepniti tolikokrat ponavljano, staro in vendar njima vedno novo vprašanje: »Ali me ljubiš?«