»I, kaj pa je vendar?« je dejal slikar polglasno za njo; pa ganil se ni z mesta. Zrl je nekoliko predse k tlom, a potem obrnil se ter odšel ven iz vasi v gozd.
Ko ga tudi opoldne ni bilo domov k obedu, vprašal ni nihče domačih po njem in molče so se razšli vsi po svojih opravkih.